Svoboda zaustavila obravnavo zakona o Sovi. Bo ostal v predalu do konca mandata?

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je konec septembra v javno razpravo poslala predlog sprememb zakona o Sovi. Tedaj so po naših informacijah tako v agenciji kot tudi nekateri akterji v vladnih vrstah sicer dvomili, da bi bila lahko novela sprejeta še v tem mandatu. Zavedali so se namreč, da gre za občutljive spremembe, s katerimi bi dodatno posegli v človekove pravice, za sprejemanje takšnih sprememb pa predvolilni čas ni ravno ugoden. Po tragičnem dogodku v Novem mestu pa so se pričakovanja spremenila.

Vlada je predlog novele zakona o Sovi potrdila v začetku novembra, na isti seji kot predlog Šutarjevega zakona, in ga v odločanje poslancem poslala po nujnem postopku. Predvideno je bilo, da bi ga državni zbor potrdil že na decembrski seji.

A se to ne bo zgodilo. Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je namreč na torkovi koordinaciji vodij koalicijskih poslanskih skupin predlagala, da predloga sprememb zakona o Sovi ne obravnavajo na decembrski seji.

"Pogovarjali smo se o tem, da je potrebno narediti še en razmislek, saj prihajajo predlogi za izboljšave predloga. Zato bomo opravili še en pogovor o predlaganih novih orodjih in ugotovili, ali so res vključene vse varovalke, ki bi onemogočile morebitne zlorabe. Vsekakor moramo zagotoviti varstvo človekovih pravic," je za N1 povedala Avšič Bogovič. Glede na to, da je predlog za odložitev odločanja prišel iz vrst Svobode, pa je mogoče sklepati, da se s tem strinja tudi predsednik največje vladne stranke in premier Robert Golob.

Avšič Bogovič sicer ne izključuje možnosti, da bi novelo zakona o Sovi sprejeli še v tem mandatu. "Predloga nismo kar dali v predal in pustili. Na decembrski seji ne bo obravnavan, ko bomo vse pogledali, pa bomo videli, kako naprej," je dejala. Več naših sogovornikov iz koalicijskih vrst pa meni, da bo predlog do konca mandata ostal v predalu in da ga v predvolilnem času iz njega ni politično modro jemati.

Sova: predlog zakona vsebuje vrsto varovalk

Potrebo po spremembah zakona o Sovi, ki je bil sprejet leta 1999 in zadnjič noveliran leta 2006, v agenciji pod vodstvom Joška Kadivnika utemeljujejo s spremembami področne zakonodaje, z napredkom tehnologije in vse bolj negotovim mednarodnim varnostnim okoljem.

"Če želimo biti kot obveščevalno-varnostna agencija učinkoviti in pripravljeni na prihodnje izzive, je treba zakonodajni okvir uskladiti z realnostjo digitalne dobe. Spremembe in kompleksnost mednarodnega varnostnega okolja so povzročile, da področje nacionalne varnosti deluje v še bolj nepredvidljivem okolju kot kadarkoli prej, kar je ponovno nov razlog za pripravo novele zakona o Sovi," so v uvodu predloga zapisali v agenciji.

Ena od načrtovanih sprememb je širitev delovanja Sove na obveščevalnem področju. Agencija bi po predlaganih spremembah lahko poleg podatkov iz tujine, ki so pomembni za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, takšne podatke obdelovala tudi v povezavi s tujino.

Zagovorniki te spremembe pravijo, da bi se Sovi z njo na primer odprla možnost za spremljanje ne le tujih državljanov, ki denar nezakonitega izvora vlagajo v nepremičnine pri nas, temveč tudi z njimi povezanih oseb in podjetij na območju Slovenije, ter bi tako lažje ugotovila, kdo so resnični lastniki sporno pridobljenega premoženja.

V dokumentu sta predvideni tudi dve novi posebni obliki pridobivanja podatkov. Prva je uvedba tehničnega sredstva za nadzor signala mobilne telefonije, torej tako imenovani IMSI-lovilec. Pri tem v agenciji izpostavljajo določilo, da s to posebno obliko pridobivanja podatkov ni dovoljeno prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij ter ugotavljanje lokacije komunikacijskega sredstva tretjih oseb.

Druga nova posebna oblika pridobivanja podatkov, za katero tudi v Sovi priznavajo, da pomeni invaziven poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice, pa je neposreden dostop do podatkov na telekomunikacijski napravi. Z njo naj bi želeli uzakoniti možnost uporabe vohunske programske opreme (spyware).

V Sovi sicer poudarjajo, da bi bil dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva omejen izključno na beleženje telekomunikacijskega prometa brez možnosti pregledovanja telekomunikacijskega sredstva. Zagotavljajo torej, da zloglasne vohunske programske opreme pegasus, ki jo je razvilo izraelsko podjetje NSO Group in omogoča nadzor tako rekoč vseh funkcij na napravi, ne bodo kupili.

V agenciji zatrjujejo, da predlagana novela zakona vsebuje vrsto omejitev in varovalk. To je na seji vlade v začetku novembra poudaril tudi direktor agencije Joško Kadivnik - in ministre očitno prepričal. Predlog sprememb zakona o Sovi so namreč ministri iz vrst Svobode in SD podprli, navzoča ministra iz Levice Luka Mesec in Simon Maljevac pa sta se vzdržala.

Mesec je po seji vlade pojasnil, da z Maljevcem predlogu nista nasprotovala zaradi zagotovila direktorja Sove, da agencija ne bo kupila izraelske vohunske opreme pegasus in da novela ni osnova za ta nakup. Kot pomembno za vzdržanost ministrov Levice je Mesec izpostavil tudi Kadivnikove navedbe, da Sova za predvidene nove oblike spremljanja potrebuje odredbo predsednika vrhovnega sodišča.

Pomisleki in pozivi civilne družbe

Del civilne družbe pa predlogu novele zakona o Sovi odločno nasprotuje. Tako je inštitut Danes je nov dan pozval poslanke in poslance, da predlog v celoti zavrnejo in "s tem podprejo zaščito ustavnih pravic, zasebnosti in svobode delovanja vseh državljanov". Po oceni inštituta bi uvedba IMSI-lovilca in legalizacija vohunske programske opreme povzročila neomejen poseg v zasebnost, zlorabo osebnih podatkov, izgubo dostojanstva, služila bi pritiskom, ki lahko omejijo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja ...

Opozarjajo tudi, da škode, ki jo povzročajo IMSI-lovilci in vohunska programska oprema, ni mogoče omejiti in da ta pogosto ne prizadene le domnevne tarče. V inštitutu Danes je nov dan izpostavljajo še prakso iz tujine, ki "kaže, da se takšna orodja zlorabljajo za državno represijo proti novinarjem, aktivistom, politični opoziciji in drugim kritikom oblasti tudi v demokratičnih državah".